header image

Moja polletna bilanca iskanja službe

Objavil: dzikii | 4.06.2014 | 1 Komentar |

V dobrih šestih mesecih sem nabrala 4 različne izkušnje z delodajalci. S tremi sem sodelovala. Za CV sicer ni najbolje, da v pol leta zamenjaš 3 službe, ampak mislim, da je to kar lep izkupiček za državo, v kateri vsi samo jamrajo, da se nič ne da. Da se, da. Ti pa žačenja načenjati živce..

  1. Služba je bila v nekem znanem in napredenm startup pospeševalniku, ki služi denar tako, da jim propadli bivši “podjetnik” svetuje, kako zgraditi podjetje, medtem ko svojega uspešno zavira pri razvoju.  Tam sem poleg čudovitega novega dostopa, pri katerem se večina komunikacije dogaja medtem, ko so oči uprte globoko v ekran. Delo je bilo skozi ves dan, plačilo se je določilo po dveh mesecih dela – in sicer na minimum. Ob mojem zgroženem protestiranju, so bili presenečeni. Ko je prišel po dveh mesecih čas za plačilo, so mi ob pogledu na vse stroške, ki jih v bistvu zahteva plačilo preko avtorske pogodbe (hvala, država) povedali, da jim ne nosim denarja (po dveh mesecih, ko nisem mogla avtonomno niti enega projekta speljati) in me v ponedeljek zvečer odslovili z besedami, da se jim zdi, da nimam tega “culture-fita”, da se jim zdi da je meni to zgolj JOB. Heh, za minimalca ne morem delat vsak dan ves dan, tudi vikende in noči, se voziti v Lj in biti navdušena, da nekdo nad mano zganja nek mobing.
  2. Druga služba je sledila kmalu za to. Bila je samo nekaj za ob strani, ker je bila slabo plačana, sem se strinjala, da lahko od doma objavljam kupone na portalu, ki nudi popuste. Ni bilo veliko ur, ni bilo veliko dela, ni bilo nekaj preveč denarja. Pa vendar, ko je prišel čaz za izplačilo tistih nekaj deset evrov, se je začela kalvarija. Po dveh mesecih mi je gospodična ponudila, da mi lahko izplača “na roke”, da se izgnemo davkariji. Imam podpisano avtorsko pogodbo, sicer bi jo z največjim veseljem prijavila na išpektorat za delo! Na žalost bom očitno ostala brez tistih nekaj evrov, ker se mi z vsakim dnem zmišljuje nove izgovore, račun firme pa je blokiran. Odlično
  3. Medtem sem šla na razgovor k še enemu podjetniku. Po treh (3!) razgovorih, se je gospod odločil, da mi ponudi delovno razmerje. V dveh krogih sva govorila o enem delavnem mestu, na koncu mi je povedal, da v bistvu bom imela čisto drugi naziv. Ok. Potem sva govorila o plači. Ok. Kako je z plačilom nadur? Se ne plačajo, ampak pomagajo pri napredovanju. (Ja, seveda.) Potem sva govorila o pogodbi – za eno leto. Super. V torek lahko začnem delat. V nedeljo zvečer dobim pogodbo: naziv torej drugačen od tistega, na katerega sem se prijavila, plača je vsebovala samo fixni del, flexi dela ni bilo omenjenega, ni bilo omenjene 100% kritosti potnih stroškov, in pogodba je bila sestavljena samo za 1 mesec. 1 mesec. Kaj se je zgodilo z 1 leto in 3 meseci poizkusne dobe? Skratka šef, ki te želi nategniti že v šrartu je slaba novica.  Skratka v ponedeljek pokličem in se opravičim, da take pogodbe ne morem sprejeti, ne ve kaj bi in mi razlaga koliko je že časa vame vložil, na koncu pa mi vrže dol telefon, ker sem si DRZNILA, zavrniti pogodbo, ker TEGA SE NE DELA!!! Ker hej, pojej, kar ti damo na mizo, in bodi tiho. Ne, hvala. To potezo sem si upala narediti zgolj zato, ker me je, na srečo, čakala še ena opcija.
  4. V začetku aprila sem bila na razgovoru, dobila ponudbo, šla v Rovinj opravit eno nalogo, ki se tiče nadaljnjega dela. Zdelo se mi je super. Nekaj, kar si želim delati in obeta. Začnem lahko po praznikih od doma in potem 19.5. v pisarnah, ki bodo takrat že nared. Do danes, sem že nakaj malega delala od doma, nimam še pogodbe, ker čakam, da pridem delat v pisarno, ki po enem mesecu še ni nared. In danes bi se mogla dobiti z delodajalcem, ki me do 13h še ni poklical in počasi zgubljam voljo do dela s takim človekom.

Ne vem, kaj je narobe s temi slovenskimi podjetniki, vedno bolj se mi zdi, da je ta kriza ustvarila super klimo za vznikanje makijavelističnih podjetnikov, ki so levi in lisice hkrati. Levi, ker imajo moč, da z nami manipulirajo in lisice, ker to telajo na tako pretkan način, da je čudno, da se nekomu totalno ne sname.

Ampak pravi gospodarji ne obstajajo brez svojih hlapcev – dokler se ne upremo vsaj tako, da jih prijavimo na išpektorat za delo, na spisek neplačnikov, dokler so informacije o blokiranih računih dostopne samo registriranim ajpes uporabnikom, dokler se ne uvedejo enotne pogodbe za vse, bomo pač sužnji makjavelističnih malih podjetnikov, ki se radi igrajo podjetnike, ko pa je potrebno seči v žep pa se začenja povsem druga zgodba..

Skratka, prej sem bila jezna, sedaj pa se mi zdi, da je vse skupaj že prav groteskno in ni vredno mojih živcev. Iščem naprej. In ne obupavam in ne jamram, ker to pa res ne pomaga nikomur. To je, pač, Slovenija.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: dnevno

Odzivi

Saj ti gre kar dobro, zato ne obupaj, ravno takšne izkušnje kalijo in krepijo in sčasoma boš spoznala kako stvari zadržati in obdržati pod kontrolo.
Odzivaj se na vsako spodobno ponudbo in uspela boš, ko boš najmanj pričakovala ! :-)

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije