header image

približevanje veliki debeli in okrogli

Objavil: dzikii | 23.02.2014 | Brez komentarjev |

Rada imam mejnike. Če ne zaradi drugega, zato, da lahko narediš neko revizijo, introspekcijo, bilanco in načrt za prihodnost. Tokratni mejnik se približuje s svetlobno hitrostjo, je velikanska debela številka in mi konstantno daje občutek krivde, da nisem tam, kjer bi morala biti. Kjer so moji sovrstniki. Ampak hej, be yourself, everybody else is already taken. Heh. Nekateri bi moje stanje verjetno ocenili kot dno, osebno pa začenjam verjeti, da je dno ultimativni pospeševalec razvoja – takoj ko začutiš nekaj trdnega pod nogami, se lahko katapultiraš in samo od volje je odvisno, kako visoko te bo neslo.

Oni dan, mi je kolegica s faksa navrgla, če se ne počutim kot ultimativni luzer, in zakaj se ne, če nisem še ničesar v lajfu naredila. Prav nasprotno, verjamem, da sem naredila precej več, kot bi z nekim rednim delom in pisarniško mentaliteto. Če ne drugega sem obkljukala večino kvadratkov na mojem to-do spisku. Česar mi ni uspelo narediti, pa pravzaprav niti ni tako povezano z mojo lastno voljo. Če ne, bi bilo že narejeno.

Skratka, izobrazba, lep šop prepotovanih držav, redna služba, objavljeni čanki, izkušnja življenja v tujini, izkušnja vračanja domov so bili dogodki, ki so zasedali spisek stvari, ki jih moram doživeti do 30. Po nekem čudnem naključju, mi je po treh mesecih doma celo uspelo začeti sodelovati tudi na projektu, kjer delam tisto, kar bi lahko smatrala kot sanjsko službo (če le ne bi bila tako kritična do sebe). In mogoče nisem poročena mati dveh otrok ali sanje vsake tašče, lahko pa si priznam, da ne glede na obvezne poraze, gre vse vendarle po načrtu.

Vse v upanju na to, da se mi kmalu ne zgodi kaj takega..(klik)

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: dnevno, opažanja

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije