header image

goPro, goSurf, goStupid, goAuckland :)

Objavil: dzikii | 30.11.2012 | 3 Komentarjev |

Hej hej! Dolgo sem rabila za tole objavo. Beseda ni stekla. Ne maram objavljati objav, ob pisanju katerih se ne bi zabavala. Kje smo ostali? Ammm pri thanks giving day? No ok, prišla je sobota in slovenska družbica se je odpravila na izlet.

Z Rahelo vstaneva že ob 7h (ok, jaz 30 min kasneje) in popakirava par stvari, splako, deko in kremo za sončanje – faktor 30 – na NZ nočeš biti predolgo na soncu, v bistvu, če imaš kaj rešpekta do te naše zvezde, ne boš niti pomislil, da bi se na plažo odpravil brez zaščite – sem spada tudi dolga bela majca za “final touch”.  Jaz ne tvegam, hvala lepa. Ozonska plast je tu nevarno tanka, UV žarki prehajajo neomejeno skozi atmosfero in se zacvrejo direktno na tvojo kožo. Kljub svoji olivni polti (ja, rekla sem olivni), sem sedela na plaži pokrita in z debelim nanosom kreme na obrazu. Toliko v zdravstvenem kotičku, gremo naprej. Torej, zmenjeni smo ob 9h, ampak sva punci itak morali zamuditi – kakopak. Matic in Jure že čakata pred vhodom, nabašemo 3 surfe in en ogromen nahrbtnik in pičimo. Čez 200m se ustavimo in tankamo. Potem se odpeljemo nazaj, ker je Jure pozabil vzeti najbolj pomembno stvar – GoPro Hero kamero!! Brez tega si nisem predstavljala vikenda, ker sanjam o tej kameri že celo leto in da bi izpustila to edinstveno priložnost – nima smisla. Gremo nazaj! No potem se končno popakiramo v avto in pičimo! Iz Aucklanda. Prvič nekje zunaj. Že kmalu po tem, ko se iz avtoceste priključimo na navadno magistralko se začne kazati Nova Zelandija, kakršno pričakuje vsak turist. Zeleni hribčki, posejani z ovcami in kravami. Oblaček tu in tam, povoženi possom tu in tam, ptiči, ki vseleo skačejo po cesti in se ne umikajo, tako da je kak povožen ptič tu in tam, ampak sonce nam zagotvlja, da smo se prav odločili. Pokrajina tu je res neverjetna, malo spominja na Deželico. Všeč mi je. Domača je.

Raglan - pogled na plažo na kateri se (tudi) surfa

Nekje na pol poti nas z desne prehiti star muzejski vlak, ki s svojo starinsko lokomotivo riše dimni pas v modro nebo. To moramo pa posneti in poslikati. Kot podivjani najstniki parkiramo avto in se zapodimo čez cesto, samo da dobimo dober kader – Jure in Rahela z sovjima dSLR, jaz pa z goPro seveda. In spet smo na poti. Naš cilj je Raglan – nekih 150km južno od Aucklanda. Surfarski raj. Skoncentriram se na dobre posnetke. Hočem, da vidite, kako kičasto lepo je tukaj, kjer je med morjem in nebom zelen pas vzpetin.

Plaža, kjer se kajta!

Na plaži je vetrovno. Zelo vetrovno. Niti pod razno me ne mika, da bi pomočila svoje nožne prstke notri. Ko me nepripravljeno zalije hladna morska voda, sem odločena, da danes niti pod razno ne objemam deske in se borim z valovi za lastno življenje in čast. Hvala lepa, naj se tega lotijo tisti bolj entuziastični. In že slišim v ozadju vse tiste “ti nisi normalna”, “fak, pa tok težiš s tem zdje pa ne”, ” a bi bla rajš v tem novemberskem deževju doma pa sanjala o surfanju” in še enkrat “pa ti nisi normalna” – ki jih bodo izrekali moji prijatelji, ko jim povem, da sem se odpovedala surfanju. Preveč dobro jih poznam in reakcije so bile na las podobne predvidenim. Matic in Jure se v debelih neoprenih malo nesigurno odpravita v ledenico in kmalu niti ne vem več kateri črni pojavi v morju sta. Čez kako uro, priteče s popolnoma druge strani Matic in samo nemo opazujem, kam ga je voda odnesla. Sigurno okoli 100m na drugo stran plaže, če ne še kak meter dlje. Močni tokovi. Prava odločitev.

Skratka, sedim tam na plaži, ko opazim gosti dim. Nekaj se kuri. Resno se kuri. Okoli nas samo na pol posušeno rastje in tam se nekaj žge. Baje so se neki mulci igrali in hoteli malo prižgati travo, ki se je takoj prižgala in zanetila še okoliške rastline, nič ni pomagalo, ogenj se je začel širiti. Po kakih 15min dimljenja in ognja so na plažo prileteli gasilci – dva tovornjaka in okoli 10 ognjenih bojevnikov se je zagnalo v tisto šavje in ostalo tam kako dobro uro/dve. Hehe, resno, gasilci na plaži – khm khm. :D

Jaz nekaj veselo pritiskam gumbe na goPro, v upanju, da bom odkrila kaj čudovitega in novega in na koncu ostanem z odprtimi usti in malo solznimi očmi – zakaj se mi zdi, da se je število datotek zavrtelo na 00? Joj te zle slutnje. Nisem prepričana, amapk vse kaže tako. Sem res zbrisala vse datoteke? Neeeeeeeee. Ne morem vedeti, ker ta zadevica nima ekrančka. Bo treba počakati do prihoda domov. Potem opazim, da se mi je konstantno tudi premikala nastavitev kamera/fotoaparat/zapordeni posnetki in tako sem fotknila tisto kar sem mislila da snemam in aaaaarrrggghhh sedaj ni že več kot pol posnetkov. Ok, modra odločitev pade v lastnem monologu, da se ne bom več dotikala nobenih gumbov razen sprožilca.

Raglan beach

Najemo se fish & chips! Pičimo v kamp. Gremo v mesto. Pivo. Pica. Pivo. Pivo. Rahela si pot pred sabo utira z lastnimi podočnjaki – punca ne more več, ležanje na plaži TE utrudi, naj vam nihče ne poskuša dopovedati drugače!! :)

Naslednji dan ponovimo vajo – spet ista zgodba – veter in smotani valovi. Opazujem nekaj čeri, ki se kažejo iz vode v času oseke. Preveč previdna sem ratala v zadnjih dveh letih – katastrofa – in nekaj mi govori, da bi bilo bolje ostati na plaži. Igram se s kamero in opazujem malo število surfarjev, ki se borijo z nedefiniranimi valovi. Drugič morje, drugič se igram s tabo. Danes se prepuščam lenarjenju in sanjarjenju na plaži.

In ko vi še sladko spite, se pred odhodom domov odpravimo še na eno turistično točko. Gremo pogledat slap. Baje da je impresiven – imenuje se Nevestina tančica. Lep. Z višine 55 metrov  se voda poda v prosti pad in pristane v majhnem tolmunčku. Zelo Lepo. Vegetacija okoli pa je čisto nekaj posebnega. Ta njihova praprot, ki je tudi nacionalni simbol, daje gozdičkom poseben pridih – nad tabo se bohoti kakih 4 metre visoko in daje obliko nekega senčnika. Magično. Počutim se kot neko bitje iz Avatarja, ko opazujem te “dežnike”.

Nevestina tančica

Hop in že smo v Aucklandu. Jure mi posodi goPro kamerico za uporabo. Otroško veselje. No, mogoče mi je ni toliko posodil, kot sem jo sama zaplenila – zardevam. Skratka, čim prej si morem omisliti svojo, ker je to to. To je moj pogled na svet. Širok, malo ukrivljen in z lepim snopom sončne svetlobe čez sredino. Ko obajvim tole, grem zmontirat tistih par posnetkov, ki so nastali po fatalnem izbrisu.

Te dni je Rahela pričela s svojo novo službo. Jaz pa še čakam na davčno številko, ki naj bi prispela nekje v ponedeljek (čez 3 dni). Vreme se je grdo igralo z mojim potrpljenjem – malo dežja, nekaj vetra, sonce in že se oblečem za pohod do mesta, nakar se ulije in potem se spet preoblečem v domače cunje in ponovim vajo nekajkrat, dokler se ne odločim, da je bilo igre dosti in se v dežju brez dežnika podam na skoraj eno uro trajajoč pohod do konca centra in še slabo uro nazaj. Vmes ne opravim kaj dosti, ker tukaj pos terminali ne marajo moje Vise Elektron (prekleto!!) in mi bankomat daje le drobižek, s čimer lahko pokrijem tedensko najemnino in potem klkuliram v glavi ali imam za karte za koncert Regine Spektor (aaaaa, jaaa na ta koncert grem v ponedeljek, kot da jo je nekdo naštimal tu ravno za mojo dušo) ali za 4 karte za Hobita čez 14 dni. Nimam za nič od naštetega, bo treba danes še enkrat tja in še enkrat na bankomat.

Vseeno uživam. Vse je super. Malo mi mori, da zapravljam čas in si ne iščem službice, ker sem bila prelena, da bi dokončala CV preden dobim davčno številko. In malo si grem na živce, ker se izgovarjam nanjo, ampak hej, saj sem tu šele 14 dni.

Kmalu bo tu tudi video povzetek pretekleka vikenda. Ostanite uporniški in May the Force be with you! :)

napovednik: nov surferski vikend, Regina Spektor, iskanje službe, dvoransko plezanje, dalmatinski večer, Hobit, in ostale neumnosti, ki se bodo zgodile med tem, ko bodo propadali plani :)

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Nova Zelandija
Tags: , , , ,

Odzivi

hehe, zakaj bi si mislila, da bomo rekli: pa ti nis normalna. To je pa zate ja normalno, da celo leto od surfanja govoriš, potem pa odpoveš :))) samo to bom rekla: mtka! :P

Jep! Se kr strinjam z Anjo mtka! :) Ampak te zelo razumem:D kooooook je kul tole brat! še se javi, hočm brat vse prigode in neumnosti k se dogajajo na drugi strani planeta! :) uživii! lp

pussy

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije