header image

7 dni v Aucklandu in štejem

Objavil: dzikii | 23.11.2012 | Brez komentarjev |

Ko si izven rutine, se ponavadi dogajajo precej zanimive stvari. In končno je na svoj račun prišla tudi moja zaljubljenost v film in gibljivo sliko. Vreme sončno in na trenutke vetrovno. Sonce v zatonu. Mount Eden – najbolj prometna točka Auckanda, ko potrebuješ mir in tišino. In medve z Rahelo.

Svoj četrti dan v NZ sem za kratek čas postala kamerman! Wooohooo! Ne samo, da prebivam v  isti sobi z režiserko prvega 3D filma v Sloveniji, ampak mi je ta ista oseba zaupala tudi rokovanje s kamero za potrebe promocije njenega aucklandskega projekta – dame in gospodje, Rahela Jagrič se pripravlja na snemanje 3D filma v Novi Zelandiji!!! Če koga zanima, kako je vse skupaj izpadlo, se lahko skoncentrira na začetek in konec predstavitve – kar je posneto v Aucklandu in je delo moje skromnosti – seveda bi bile lahko stvari idelane, ampak so bili pogoji katastrofalni – če ni ravno mimo prihrumel avto, je prisopihala kakšna tekačica, kardelo korejskih turistov, hihitajoče maorke ali pa kak drug moteč element. Po vrhu vsega, pa sta na koncu na vrh prisopihala še Jure in Matic – dva udeleženca nedeljske zabave. Kakorkoli, bilo je nadvse zabavno – 3 ure dela za nekaj sekund posnetka. Ampak na koncu vidiš rezultat. Ni perfektno, mi je pa bilo v veliko čast in zabavo! Če bi kdo podprl ustvarjalko 3-dimenzionalnih zgodb pa lahko tudi kaj prispeva – veselje zajamčeno. Vse si lahko ogledate, če KLIKNETE TUKAJ.

Ha še ena tradicija se nadaljuje izpred dveh let. Preden sm šla na dolgo pot na konec sveta (haha, to sem uporabila zanalašč, ker se niti ne sliši več tako zabavno!) sem šla še postiršt svoje scepljene konice las. Iz salona sem prišla skoraj objokana in predvsem besna. Kaj je ta beštija naredila iz mene je nedopustno!! Z veseljem bi omenila frizerski salon, vendar si ne zaslužijo niti omembe, prokleti amaterji. Skratka, frizura je tako katastrofalana – in ne, to ni moja izmišljotina , ker so očitno potrdili premnogi – da je bilo vseeno, če se spet prepustim naturščiku, da se igra s škarjami. Rahela je kazala več kot očitno navdušenost nad tem, tako da sem ji prepustila lase in upala na najboljše. Ni profesionalno je pa defenitivno bolje od šolane bande v frizerskem salonu za bolečih 30€!! Pa še dobra zgodbica za na blog je. Slik ne bom pripela :D

Trikrat lahko ugibaš kdo je gostil zabavo :)

Da ne dolgovezim preveč s svojimi malimi dnevnimi dogodivščinami se bom skoncentrirala na včerajšnji veliki dogodek – ameriški dan zahvalnosti! Ha, pa sem doživela tudi to. Zanimiva izkušnja, še boljša večerja. Skratka, v hiši torej prebiva 16 ljudi. Do včeraj mi še ni uspelo vseh nekako kategorizirati – a veš tisto, ko vidiš obraz na hitro, pa ga potem vidiš še enkrat pa nisi čisto prepričan ali gre za eno ali dve osebi v hiši. Da ne bluzim preveč. Tako je bilo – imamo Nicka, to je edini Američan v hiši. Veliko govori. Nismo še imeli kakih posebnih stikov. Skratka v sredo se odloči, da je Thanks giving day v Ameriki in da je pač navada, da se naredi večerja za vso družino. In ker ni doma, bo naredil tako kot bi njegova babica in povabil vso hišo k četrtkovi večerji z obveznim puranom! Ne vem kako, naenkrat je v četrtek kuhinja non stop zasedena, vsi nekaj pripravljajo. Rahela se je javila, da bo spekla kurh, jest sem bila pa kao asistent – beri: zlila sem 2 dcl mleka v posodo in to je blo pravzaprav to. Moje kuharske sposobnosti so široko znane in jih niti nočem vsiljevati drugim, ker imam več kot očitno nepopularen okus. Skratka. Ob pol osmih je bilo vse nared za večerjo. Nick se je lepo oblekel. Potem so sledili govori – kdo je za kaj zahvalen – jest za to, da mi ni bilo treba kuhati. In potem smo navalili na hrano! OMG kako je bilo vse odlično. Preveč hrane. Preveč dobro. Odlično. Mah super res. Po večerji pa kramljanje pozno v noč. Super spoznavna žurka za vse novince v hiši, ki jih je več kot starešin.  Vreme je bilo še posebej naklonjeno – včeraj je bilo prijetnih 21 stopinj, če si bil na soncu pa mogoče še kaka več.

Samo del izbora hrane

Par ur nazaj sem se uspešno včlanila v Aucklandsko mestno knjižnico. Waw. Kranjska knjižnica je zakon, amapk ta je vsaj 4x večja. In knjige! O moj bog, kakšne knjige!! Veselje! :)

Mestna knjižnica v Aucklandu

Lep dan! :)

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Nova Zelandija
Tags: , , , , ,

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije