header image

Ddobrodošli na Zavodu za zaposlovanje RS – kakšno delo pa bi vi radi opravljali?

Objavil: dzikii | 20.09.2012 | 10 Komentarjev |

Vem, da je čisto nepotrebno trositi besede o grotesknosti ustanove znane kot Zavod za zaposlovanje RS, pa vendar. Naj dodam izkušnjo iz prve roke.

Stopim v ustanovo v večjem (haha) slovenskem mestu in na zunaj zgleda, kot da grem opremljat kopalnico. Ker vzamem stopnice, raje kot dvigalo v 2. nadstropje, grem najprej mimo oddelka za kopalnice (ostale ponudbe nisem niti pogledala, ker me je že kopalniška galanterija precej vrgla s tira) in sledim miniaturnim puščicam z logotipom zavoda za zaposlovanje. Drugo nadstropje. Dva šalterja (ne morem drugače reči). “Dober dan, prijavila bi se na zavod.” Par mrkih besed, izmenjava papirjev, izpolnjevanja obrazca z dvoumnimi vprašanji/odgovori (ni izključeno, da sem samo jaz preveč temeljita pri branju). V bistvu sem bila vesela, da je stvar hitro minila, ker sem bila čez 20 min zmenjena za prvo zapolnitev prostega časa iz naslova brezposelnosti – gremo nabirat gobe!! Gospa za šalterjem mi je hitro sesula plane, ko me je napotila k strokovni svetovalki. Kako, prosim?  Po 20 min čakanja in opazovanju klientele, sem hitro ugotovila, da je dobro, da ima človek nekaj samozavesti in rezervni načrt v tej stavbi – večina ljudi, ki je z mano čakala na pogovor z raznimi “strokovnimi svetovalci” je bila moje starosti ali mlajša oz. ženskega spola in okoli 40. Kakšna žalostna panorama. Sedela sem na zofi in gledala te ljudi, s katerimi nimam nič skupnega – nisem vdana v usodo, imam plan B, tu sem zato, ker nek status pač moraš imeti in tu sem zato, da prvič vzamem tisto, kar lahko vzamem – upravičen denar.

Ne vem, če svetovalne delavke vidijo, kaj iščejo ljudje na zavodu, ne vem, zakaj sem dobila občutek, da sem se tej gospe smilila. Mogoče je bila žalostna, ker je videla mojo izobrazbo – o da, visoka izobrazba, a napačna smer, mogoče zato, ker se v tistem trenutku ni spomnila, kaj točno bi mi svetovala, ker ji  ni bilo čisto jasno, kaj moj naziv predstavlja. Poznam namreč resnično zgodbo, ko so sošolca s faxa z zavoda poslali v psihiatrično bolnišnico na razgovor, ker so narobe prebrali njegovo izobrazbo – hehe. Kakorkoli, medtem ko je klikala po računalniku, in me spraševala, kaj si želim delati – resno, na zavodu te vprašajo KAJ SI ŽELIŠ DELATI?!?! – sem odsotno gledala skozi okno, kako v daljavi pred vojašnico pristaja vojaški helikopter – prisežem, moja igriva stran si je želela na tisto vprašanje odgovoriti, da bi rada pilotirala helikopter. Nič na tem planetu mi ni težje kot odgovoriti na vprašanje, kaj bi pa ti rada delala? Poskušala sem ji dopovedati, da ko bom videla delo, ki me bo veselilo, ga bom že vzela, da trenutno pa se ne morem točno opredeliti za karkoli. Bla bla. In po mučnih minutah ugotavljanja, kaj bi poklikala, da bi me lahko popredalčkala v kategorije, sem ji iskreno povedala, da se ne bojim biti brezposelna, da vem, da bom kmalu našla službo, da mi to ne bo problem (hehe, to čutim, resno). Skratka, in ji namignila, da obe veva, da je to zgolj formalnost. Gospa je bila malo užaljena in mi zatrdila, da se oni zelo trudijo za nas, bla bla bla. Zato sem vprašala, če se potem lahko tako potrudijo, da mi omogočijo brezplačno učenje tujega jezika, kar vem, da je bilo včasih mogoče. Ammm, ammm, ammm – ja to je pa tako gospa, to načeloma omogočimo samo, če ste v taki poziciji, da bi vas zaposlili samo na podlagi tega. Kako prosim? V 21. stoletju smo. Kdo vraga ne potrebuje kateregakoli dodatnega jezika? Ampak ok.

Ni me poslušala, nisem ji povedala, da imam plan B. Jaz sem tu zaradi formalnosti. Vrata so se sicer zaprla, vendar sem pred tem na stežaj odprla okna. Vedno je dovolj prostora za izhod.

Primem za kljuko in se zahvalim za čas, ki mi ga je namenila in strokovna svetovalka mi doda: “Pa saj veste – veze in poznanstva, kajne.” – Ah gospa, vem, vem – saj smo ja v Sloveniji doma. ;)

Da ne pozabim: od 1.10. lahko na spletni strani Zavoda za zaposlovanje spremljate objave novih prostih delavnih mest vsak dan  (in ne samo ob trokih in petkih)

p.s.: Uro kasneje sem se napotila na Jezersko, na svoje prvo gobarjenje. Našla sem 6 jurčkov, ostale mi je odstopil brezposelni kolega, ki je imel boljši uč pri nabiranju in več gamsjih spretnosti.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: dnevno, opažanja
Tags: ,

Odzivi

:))))))))))))))))))))))))

Tuje jezike se pa uči na internetu. Ali pa tako kot jaz – da se poročiš s tujcem. :D

že par let tupim, da je treba ukiniti šolstvo, ker proizvaja idijote :(
še huje … te idijote zaposluje v JS/JU … in generira nove, nepotrebne stroške :(

perspektiva: kurbe, zvodniki, bejbe/pobje na klic … :) , šverc, droge, orožje … :P

Pa ne samo to, sedaj zavod za zaposlovanje pošilja brezposelne na 10-tedenske delavnice “svetovalnice” za učinkovitejšo zaposlitev, ki ga v MB izvaja podjetje Karding, kijer bi se naj naučili brezposelni najti službo.
In žalost, tudi tu je edini in glavni povdarek na tem, da si najdeš službo po vezah in poznanstvih. Groza! Kako je možno, da dobijo denar za izvajanje programa, ki ponuja slovensko folkloro.
Pričakovati bi bilo, da nam bodo v konkretno pomoč, da nam bodo pomagali odpreti kakšna vrata do zaposlitve, pa je le teorija in učenje “mreženja” kot ti ga ponujajo na zavarovalniških izobraževanjih (prijatelji, prijateljiprijateljev, sorodniki, vsak dan kliči,… gnjavi, bodi teče, vztrajen…).
Katastrofa!!!!
Kam nas bo vse to pripeljalo, samo še veze in nič drugega.

upravičen denar-aja

Sem se kar malo nasmejal ob prebranem, ker je bila identična situacija pri meni nekaj časa nazaj, ko sem se odločil, da bom nezaposlen. Imel sem že v pripravi novo službo, treba je bilo urediti “status” kot si sama napisala in sem svoji svetovalki lepo razložil in da naj se ne trudi. Med klepetanjem je sama lepo povedala, da si boš mogel pomagati sam, če ne ne bo nič. Super, vsaj iskrena je bila. Dajte mi nadomestilo, ki mi pripada in smo naredili svoje.

Sicer pa, za nas, ki smo že imeli službe, izkušnje, veze in poznanstva se slej ali prej najde delovno mesto, kjer lahko naprej nadaljuješ svojo poslovno pot. Si pa ne predstavljam tistih “mladičev”, ki so ravno naredili diplomo in prišli na zavod po službo. Tragi-komično? Žal.

problem je tudi šolstvo saj bi moralo naučiti ljudi tudi svoje znanje prodati ne pa samo zbirati. RESNICA BO ZMAGALA http://www.kzvd.si

Naš šolski sistem je res za ukinit.

Ljudje pridejo na zavod s faksom, magisterijem, doktoratom, pa še vedno ne vedo kaj bi sploh delali;)

Maj, niti ni za ukinit. Pri vsaki stvari so potrebne tudi teorijske osnove, je pa dejstvo to, da je prakse premalo, oziroma bolje rečeno nič. Naj bo to srednja šola ali pa fax. Tukaj je poglavitni problem šolstva pri nas. Je pa problem tudi v “študentih”, ker velika večina niti ne bo delala v tej smeri, da bi si nabrala čim več praktičnega dela, ki ga sicer študirajo. Kriviti za vse šolski sistem žal ne gre.

vsakemu državljanu 300 eur mesečne rente (UTD) in ukinit vso to sranje, ljudje se naj potem sami znajdejo kakor vejo in znajo. In se tudi bodo, ko bodo videli da ni več šale in “mamine kikle”.
Vse te ventilatorje po CSD-jih, Zavodih za zaposl. pa izpostavit tržnim mehanizmom…če so res tako potrebni, bo povpraševanje po njihovih storitvah in bodo preživeli

Če prav razumem, ima delo delavke na CSD dodano vrednost=0. Naj bo tako plačilo !!!

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije