header image

kampučija, baby

Objavil: dzikii | 24.01.2011 | 7 Komentarjev |

Spet se je veliko dogajalo, kot ste lahko tudi sami razbrali iz manjka novih postov tega tedna. :)

Nekako je vedno tako, da se zgodi ogromno in potem ni casa ne volje vse skupaj spraviti na nepopisan ekran in zgodbo spremeniti v spodobno branje, potem se vmes se pol stvari pozabi napisat v objavo in  cela stvar izzveni dokaj drugace kot zamisljeno in tako naprej. Ampak itak
se morajo nekateri momenti v zivljenju zgoditi samo enkrat, zato zadnje case niti ne fotografiram prevec. Bolje da se osredotocim na dogodke, ki so sledili mojemu premiku na obalo v Sihanouk ville.

Ok. Zjutraj se zbudim v opustosenem guesthousu – samo jest in se en avstralec sva prebila tam zadnjo noc – zjutraj so ze zaceli s podiranjem tega fenomenalnega guesthousa imenovanega stevilka 9. Skooda. Ampak, bila sem del zgodovine v tistem trenutnku. Me zanima kako bo, ko se bom cez toliko let vrnila sem…

Skratka. Placam svoj racun – imela sem zbirni racun – in ugotovim da so mi nekaj stvari pozabili zaracunat in tokrat jim  tega nisem povedala.. :) ja vem vem, po navadi ne delam tega, ampak je blo fino znizat stroske za tistih 5e – bolje zgleda v moji knjigici stroskov.

Ok, grem do dogovorjenega mesta, kjer naj bi me pobral bus. Cakam. Valda spet zamuda. Ni panike. Potem me poberejo, vmes poberemo se dve punci in enega tipa. Ko setamo do kombija vidim, da se navsezgodaj zjutrj dogaja poroka v nasem kvartu. Pismo, spet bom zamudila zanimivo zceno! Ampak ok, cas je da odrinemo na obalo.

Bus je v razsulu. Voznja kar zabavna. Kar mi je vsec  v Kambodzi je njena pokrajina – kake 3 ure iz Phnom penha rabis, da uzres prvi neravni teren. Vse okoli je sama ravnina. Samoooo ravnina. Noro. In rdeca zemlja. In otroci na kolesih. In tovornjaki nafilani z vsem in
po vrhu se z ljudmi. Prekrasnooo :) Prava mala pasa za oci :) ok, prispemo v Sihanouk ville – zgleda precej neturisticno, kjer nas odlozijo. Takoj se zataknem za blondija, ki ocitno potuje sam. Kam se gre? Serendipity beach. Odlicno. Tam sta se dve anglezinji in pravita isto. Ooodliicnooo. Gremu skupej in si delimo tuk-tuk! Anglezinji pravita da imata rezerviran nek gusthouse za 3$ – ja ok, gremo pogledat. Voznik ne ve kje je to. Folk okol ne ve, kje je to. Baje ob obali. Odlicno – gremo prevert ane. In pridemo do nekega lokala kjer ni bilo nikogar in prasamo ce vejo, kje to je. Se jim niti ne sanja.

Ok. Imajo sobe? Jap. 30$. Ok hvala. Opa, sekundo, nekaj govori o visecih mrezah na strehi nad nami. Mislimo, da se sali, pa resno doda, da ni panike, da bo zastonj, spanje pod milim nebom, samo kak pir naj pa le spijemo pri njemu v baru. In se gledamo, meni je bla ideja takoj vsec. Gremo pogledat to ploscad – izgleda fantasticno! Odlicno, pa smo stirje na strehi nad barom, s pogledom na morje, 4 metre stran od vode. Kaj si clovek sploh se lahko zeli. Nic! Kar se mene tice, sem lahko tukej do konca potovanja :)

Skratka, dobimo svojo ploscad, prinesejo nam stole, namontirajo elektriko, v uporabo nam dajo koplanico v bungalovckih nad nami, potem nam dajo se geslo za zastonj internet in prinesejo mreze za komarje. Nase prvo taborjenje v Kambodzi. :) Perfektno je. Modeli so iz
Madzarske. Skulirani do konca. Res so se trudili, da se pocutimo kot doma. Zvecer smo dobili se zastonj viski stamperle pa vodko, ko se je druzba vrnila iz popivanja – jaz se ga nisem udelezila, ker sem imela spet nor glavobol – smo dobili ob 2h ponoci se pristno madzarsko
pojedino – makarone z njihovim golazem – to je bilo pa ekstra okusno. Skratka, fenomenalno.

Zjutraj sem se zbudila pod milim nebom, v senci ogromnega drevesa, ob vetricu z morja in prekrasnim pogledom. Sanjsko. Saaaanjskooo!! Vcasih se stvari tako lepo poklopijo. Potem je sledil zajtrk pa malo plazice pa sencka in branje knjigice. Popolna relaksacija. Zvecer smo z
druzbo, ki je bila prekrokana od vcerajsnje noci, odsli v kino - fenomenalna izkusnja. Film je bil prava mala katastrofa, kino pa nekaj najbolj kul. Vecja soba, z velikim platnom, super udobnimi sedezi, samopostrznim hladilnikom in prigrizki, lahko si narocil pico, mi pa
smo si izbrali se zasebno lozo ob projektorju, kjer smo leze na mehkih blazinahh imeli pravo malo domace gledanje filma. Fenomenalno. Vecer se je zakljucil kmalu, ker smo za naslednji dan ze rezervirali boozecruze – ali po domace: na ladjo z alkoholom na ogled otockov,
kopanje in druzenje, potem pa se kamboska full moon party na obali. Majka. Sej ne da se mi je dalo, amapk na koncu je izpadlo fenomenalno! :) Ladja se je nevarno nagiblaa levo in desno, pluli smo skupaj s se eno ladjo. Bilo je fenomenalno. Res zabava.

Potem smo pa zvecer v duhu full moon partya nadeli na sebe vecerno preobleko – padla je ideja da se nasemimo v pande. Hehehehe.. upam da bom lahko kako sliko nalozia, to bi bilo res zabavno videti! In smo bili edini idioti ki so se popleskali po obrazu v pande. Ampak, zabava je bila pa odlicna. Ne ravno fenomenalna, je bla pa odlicna :) Skratka, vecer smo zakljucili
na nasi strehi. Aja, pozabila sem omeniti, da nismo dobili visecih mrez, smo pa dobili super udobne blazine za po tleh. Se bolje :)

Tretji dan v Sianouk villu je bilo samo polezavanje! Plaza in sencnik in knjiga in muzika in pogovori in to je to. Aha, moji novi sopotniki so bili Carly, Amy in Tim iz Anglije in Joel iz Kanade. Po tej nori noci smo se preimenovali v Team Panda. :) In se namenili , da gremo
naslednji dan pogledat se malo bolj proti Vietnamu v mestece Kampot. Pa pejmo ane!

Se abudimo prekrokani ob 7h, ker naj bi sel avtobus ob 8h. Sedimo in cakamo in busa od nikoder. Potem pripici mimo model, kjer smo kupili karte in rece da je neka zabloda z urikom in da bo bus tu ob 11h – no vkrcali smo se ob 11:30 in potem se 45min delali kroge po mestu, nakar je sledila 3 urna voznja do Kampota. V Kampotu smo dobili super kul guesthouse, izven mesta ob reki. Fenomenalno. Sobica je bila nad barom na podstrehi. Samo blazine po tleh, ventilator in mreze za komarje z malim okonm s pogledom na reko in na bar. Fenomenalno. Ker je Amy obsedena s sirotisnicami smo sli zvecer se na mali koncert tja. No ni
bil ravno koncert, smo si pa ogledali vajo neke igre in igranje instrumentvo. Meni je bilo kar impresivno. Z Joelom sva se zelo zatopila v instrumente, medtem ko so ostali bolj kot ne zavijali ocmi. Amapk kakorkoli, malo drobizka v tisto skatlico za donacije in
gremo naprej.

Opazimo nek lunapark in itak da gremo pogeldat. Zabavno. Sredi mesta lunapark. Vmes so Timu se policaji dali zastonj pivo, se vedno ne vemo zakaj. Dva policaja sta pac sedela na ograji in pila pivo in na nase zacudenje, no bolj posmeh, odreagirala tako, da sta nam ponudila pivo. Nepozavno :) hehehe Lunapark je bil pa precej nor. Precej stare naprave, zelo zelo smesno. Se zdaj se smejim. Old school :) Vmes smo sli se poisakt nek lokal, ki so nam ga priporocili. Hrana
je bila odlicno in odlocili smo se, da gremo naslednji dan na isto mesto – na rebrca na zaru s pire krompirjem za piclih 5 doalrjev po porciji! :) Receno storjeno!

Naslednji dan nam je Joel nakazal se malo skejterskih trikov na cesti sredi nicesar. Potem smo sli pa odbluzit po mestu na trznico pa na masazo, ki jo izvajajo slepi in slabovidni – seeing hands je veriga masaznih salonov, kjer masirajo samo slepi in slabovidni in morem rect, da je bla to ena izmed boljsih masaz. Zelo kul. Zelo poceni. Super izkusnja. Odlicen nacin, kako zaposliti hendikepirane.

Da malo opisem svojega novega kolega Joela, nad katerim sem navdusena. Model je pravi mali vrelec inspiracije. Star 18 let, ceprav bi mu dala 23 z lahkoto. Iz Kanade. S sabo je privlekel skate, s katerim se prevaza po mestu. S seboj nosi nahrbtnik v velikosti malo vecje solske
torbice. V Hanoiu je ostal 10 dni, ker je nasel kul plac za skejtat in se vmes zamotil z izdelovanjem denarnic iz barvastega lepilnega treku (duck tape) – ko je ugotovil, da je folku to blazno animivo, jih je zacel prodajat in ucit se ostale kako se to naredi. Vmes rise, dela
muziko, snema s kamero, se druzi z lokalci in oblikuje stvari.. ahhh sej pravim, vcasih res prevec zavidam ljudem, ki jim  uspeva vse, cesar se dotaknejo. Fenomenalno. Model je car. Vrelec inspiracije.

Skratka. Zdaj smo trije. Jaz, Tim in Joel. Smo v Phnom penhu. Jutri odpicimo proti Siam reapu, kjer je glavna atrakcija Angkor wat - starodavni templji. Vmes bomo sli baje se v sirotisnico, si ogledali plavajoce vasi, se srecali z mojim novim prijateljckom s poljske, ki
ga se nisem srecala – arheolog Kasper, ki nam bo malo pokazal okoli po manj znanih temljih. Vse to so plani.. po izkusnah nikoli nic ne gre po planih, ampak o tem vam bom lahko kaj vec napisala naslednjih.

Skratka. Uzivam. Prej sem ze malo odstevala tedne. Sedaj se mi zdi, da so dnevi, ki so mi ostali prekratki za vse stvrai. Toliko je se stvari, ki jih zelim zdaj narediti. Zdaj, ko imam popolnoma drugacno sliko o tem kaj zelim od tega potovanja. In kaj se zelim doziveti. Skratka, ne vem kako bo slo nadaljnje potovanje, ko pridem spet v Bangkok, ampak vseekakor bo zakon!! :)

Do naslednjic!

p.s.: Leon, evo sem pohitela z objavo, da bo ponedeljkovo jutro bolj zanimivo! :)

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: trippin' Asia! 2010/11

Odzivi

lepo maleni :)

odklopljeno…

fenomenalno! :P

anja, sploh mi ne govor, ko sm ucer sla seenkrat prebrat sm vidla kok napak je notr pa kokrat sm uporabla FENOMENALNO :)) butasta od vrocine :D

Prmejduš, ne verjamem :D

faušn. :)

“..manjka novih postov..” hehe, ja to pa je izražanje na nivoju, hudo ;)
kwaaa set ne lup slikat, če maš tak stroj od mašine k prtisneš dat sliko nardi u digitalni obliki morš slikat, sploh nimaš izbire (: drgač pa fest, uživ..

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije