header image

George town – Penang

Objavil: dzikii | 20.10.2010 | 2 Komentarjev |

Vcerej napisala objavo in porabla dve uri za to, zato danes se ena mala objava o zadnji postojanki pred Tajsko.

Ostala sem pri potovanju z rajskega otoka. Ja. Torej ob 7:20 piciva z Janneom do plaze in takoj naju pobase mali colnic in odfura do ladjice, kjer cakava ko dva kretena, da se ladjica napolne. Po vec kot 40min sedenja in zibanja, se ladja napolne do zadnjega koticka. Picimo cez valove, mece nas neverjetno, ladja dela zvoke, kot da se bo dno zdaj zdaj prelomilo na pol in ljudi v ozadju zaliva voda za popi… K sreci, sem se vsedla takoj za voznikom, tako, da sva bili z eno Nemko edini suhi potnici. Super. Pridemo na kopno in z nemskim parom ugotovimo, da niti pod razno ne bomo ujeli edinega busa do Pananga, ki pici ob 10h. Ok, gremo probat. Se pobasemo v taxi in se za 5e furamo uro in pol. Taksistu smo tako simpaticni, da nam prizge radio in furamo se ob zvokih Bonnie M rivers of Babylon, ki mu – pazite to- clovek doda se mali LCD ekrancek, da si lahko se videe ogledamo sproti. Zabavno. Vsi srecni prispemo do avtobusne postaje. Bus pici sele cez dobri dve uri in pol. Uredu, bomo pa jedli zajtrk. Riz in curry pa piscanec pa banana. Chit chat in to je to. Kupil smo karte za malo manj kot 9e za vec kot 7 ur voznje. Pricakovali smo pac razfukan bus, dobili smo luksuz od busa – ce si predstavljate kako zgleda rvi razred v avionu – no, tole je blo se mala nadgradnja tega. Noro.

Ob pol osmih pristanemo na avtobusni postaji, malo mojih barantaskih spretnosti in ze se za pol cene kot so jo hoteli peljemo v kitajmesto – obozujem kitajmesta – to je plac kjer hoces bit, tam se vse dogaja. Pridemo v hostel in prvi sok – shemale al sheman al karkol ze so tipi, ki se sminkajo in oblacijo kot zenkse pa se niso zenske. Super, ker sem z Jannetom dobiva sobo za 3e na noc po osebi in to je to. Cist sestradana piciva do bankomata in zabluziva v eno ulico, kjer naju preseneti glasna glasba – pogledava notri in padeva v raj za hranjenje! Trznica, ki ponuja absolutno vso hrano – vse kar hoces! Sicer draga ampak naju ne zanima ker sva se-stra-da-na! Privosciva si pivo za 3 evre (vsak pol seveda) in uzivava v slabem petju lokalnega one man banda in ljudeh, ki se srecni zibajo na plesiscu.. Kaksen super zacetek novega mesta.

V sobi celo noc nisem spala, ker je bilo sigurno 40 stopinj. Zbudim se totalno premocena in nima se smisla tusirati, ker je zunaj 35 stopinj in bolj malo sence, ker je ura ze 12. V iskanju zajtrka se zateceva v neko indijsko restavracijo, kjer si v usta baseva stvari, ki sploh ne vem ne kaj so ne kako so zgledale prej, vem samo da so jako zacinjene. Prisezem, da toliko neznanih in cudno izgledajocih stvari, kot sem jih pojedla vceraj, nisem jedla se nikoli. Nikoli. In vse ima fantasticen okus. Penang je pravzaprav prestolnica malezijske hrane – center hranjenja in to je resnica. Basem se z vem kar mi pride pod roke. Prehranjujem se na stojnicah. Jem stvari, ki izgledajo cudno, imajo cuden okus, so zavite v palmove liste in stanejo okoli 50centov! To je Azija!

Pot pod noge in na ogled mesta – Janne se izkaze za precej organiziranega cloveka, rad hoti okoli z zemljevidom – stvar, ki je jaz ponavadi ne prakticiram, ampak mogoce niti ni tako napacna. Rada se izgubm in najdem stvari, ki jih nisem pricakovala. Rada opazujem ljudi in ulice in procelja in poslusam muziko, ki se tu menja od vart do vrat. Obozujem indijske cetrti – res je kot poceni bolywoodski film. Zvecer se greva nahranit v indijsko cetrt in prizor je fenomenaln – ljudje plesejo, na tovornjakih pojejo in plesejo in talajo zastonj caj. Kaj se dogaja? Praznovanje Shive ali nekaj takega, vegetarjanska zadeva – HUDO – za to se ne planira, ker te toliko bolj preseneti. Slikice bodo v dokaz v kratkem. :) In potem zaideva v indijsko restavracijo na Roti Canai – njihovo super okusno palacinko, v katero sem se zaljubila na prvi grizljaj. Majkemi, to je najbolsa stvar EVER!

Se malo vandranja okoli in piciva spat – oz se potiti in obracati! Novo jutro, oz. bolj poldne in se greva spet zgubit. Danes brez zemljevida. Vandrava okoli, se sliniva nad stojnicami s hrano, si zeliva piva, isceva popolno mesto za sladoledno kupo, nakar Janne opazi da nima fotoaparata. Shit. Pozabil ga je v enem shopu, kjer je za mamo kupil neko mazilo. In pri 35stopinjah hitra hoja po isti poti, ki sva jo prehodila ze trikrat danes – ja nadvse lahko se je izgubit – in hvala ne vem komu, da je prodajalka pospravila fotoaparat in nama ga vrnila! Dost je blo, greva v hostel se hladit.

Se prej greva zamenjati vsak svojo knjigo, jest malezijsko za tajsko, on neko finsko za neko drugo. Popolno. Jest na internet on spat. Pod tus in piciva spet v mesto jest – k indijcem kjer jem najbolsega piscanca in nek kruh in vse kar je dobro na tem svetu. Tam sediva dobro uro in samo opazujeva, premlevava in premlevava – zakaj sva tu, zakaj noceva domov, zakaj nepopotniki ne razumejo teh neumnosti, kot so posedanje v parkcu, raziskovanje novih mest, polezavanje na plazi, probavanje cudnega futra, in neizmerna zelja, da bi vsak mesec bil nekje drugje. Ma vsak dan ne mesec. Povsod, samo ne doma, kjer je lepo ampak premalo inspiratorno. res zavidam ljudem, ki najdejo navdih doma. Res. Ker me tu razganja od stvari, ki bi jih pocela, ce bi bila doma. In za katere upam, da se jih bom se spomnila poceti, ko pridem domov.

Naj povzamem svedsko misel: HEMMA BRA – BORSTA BAST (doma dobro – zunaj boljse)!

Do naslednjic.. s TAJSKEEEEEE! :) **

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: trippin' Asia! 2010/11

Odzivi

hahaha, sj sam ješ skoz :P vidm da se maš fino in to je supr fajn :) še kšne slikce nalimi, pa tele tvoje fante mau poslikj, da povemo, če se splača spregledat, da niso lih iz avstralije :)) matr sm ti fouš za unih 35°C, mene kle zeeebeee nonstop ;) čeprou je biu dons lep jesenski dan, kar je pa tut neki :) uuužiiiveeeejjj! :*

evo slikice se prenasajo, pocas jih bom se na picaso nalozila, tko da boste mal vec lahko vidl :) ne bit tko neucakani! :)

stara, kosica se je ustrasla, da letos ne bom kostanja jedla, ga pa tle na vsakmu vogalu prodajajo – skos se smejim ko to vidm :D
kako kaze diploma? :)

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije