header image

paradise island much

Objavil: dzikii | 19.10.2010 | 4 Komentarjev |

Evo me nazaj -po tednu dni brez civilizacije, ne vem niti kaj se dogaja po svetu in kar je najlepse – se s tem niti ne obremenjujem. Cas stoji. Dnevi postajajo relativa, ure se spreminjajo v soncne vzhode in zahode, dnevi nimajo vec imen in le upam lahko, da ne bom pozabila prizgati telefona, da me opomni, da ima Zuzica rojstni dan! :) Edino, kar me konstantno opominja, da cas se vedno tece je omenjanje svoje starosti – 26! Sest in dvajset. SESTINDVAJSET! Picim v tretje desetletje, zdi se mi res veliko, ljudje okoli mene so vedno manjsi, recimo da se ne bi spomnili vojne za osamosvojitev :) jaz pa se stopim v mesanici teh malckov.. :) smesno.

Skratka, iz Cameron highlands sva se s Fincem Miikkaom nabukirala prevoz do Parenthian island – mali tropski raj na vzhodni obali Malezije, tik pod mejo s Tajsko. Ostala bom dva dni, potem pa na Tajsko – tak je bil plan. Plan. Po 5ih urah voznje in zmrzovanja pod klimo, noro voznjo z precej razmahano ladjico, me je mali vodni taksi vrgel v turkizno vodo na 35 stopinj celzija in direktnim soncem v betico. Ce obstaja raj, je to to, ocitno. Ker je bilo prevroce za razmisljanje, sva se zakadila v prve poceni lopute, ki sva jih nasla – male brunarice, ki premorejo smo posteljo in mrezo za komarje. Ok. 3.5e na osebo na noc – maaajkaaa! :) To mora biti raj! :) Po stotih urah grem na stranisce, vsa zamisljena se vracam, ko mi finec rece, naj se ne premikam – trikrat lahko ugibate kaj je naravna reakcija – pogledam in pred mano OGROMEN kuscar – katapultiralo me je vsaj dva metra stran in oddala sem bojni krik :) revez je bil celo bolj prestrasen od mene, a mi je naperil enega tistih “kva teb ni jasn pi…” pogledov :) priceless!

Skratka, ko sem obsedela na tisti plazi, mi je slo naenkrat vse na zivce. Zdelo se mi je, kot da bom ze naslednji dan pobegnila od tam. Nekako tako je s temi plazami, ko si videl eno, si videl vse. Turkizno morje, pescena plaza, palme in bari. To je to. Nic kar ne bi videla ze v Nikaragvi. In spet tisti bedni filing, a sem zato prisla sem, da lezim na plazi. Ne morem verjet, da sem vseeno tako vpeta v ta neumni hekticni “nekaj moram poceti” sistem. In ko sem si rekla, ma je.. ga, vklopila mp3 in se zibala v “Walkin on a dream” priseta mimo mene Kanadcan Toni in se zapricava. In mu recem, da bom spizdila kmalu, ker mi je prevec u izi tle, in me model gleda in rece – ma sprost se, lej kje si, ce mas tok casa za porabit, lahko vsaj uzivas na takem rajskem otoku. Bravo Toni, to sm rabla slisat! In sva pricala se kako urico ali dve, me je navabu v svoj hotel, ampak kot prava dama, kakor me je mama vzgajala, sem odklonila, ker je moje oko zapazilo bolj postavnega spanca.. kar je pa ze druga zgodba.. :)) heeeeec

Skratka. S Fincem zamenjava loputo za super duper hisko, ki stane samo 5e in ima veliko bolj spedenane sanitarije. Zvecer srecava njegovega kolega s katerim sta potovala po Baliju in skupaj pohengamo. Vsak dan se mi podaljsa za se en dan in se en in se en, dokler ne zagrozi monsun in se ne zacnejo vsi ho(s)teli zapirat. Zadnji dan se odlocimo za snorklanje, ker pac nekaj pa ze lahko naredimo, dokler smo tam. Super, vredno vsakega centa, sicer smo dali 10e, ampak je blo vredno. Najprej ena tocka, kjer si ogledamo korale, in floro – nic posebnega. Druga tocka, kjer nas vrzejo v pravi mali akvarij s tisocimi malimi tropskimi ribicami – konec uzivancija. Obozujem male tropske ribice, ki ti plavajo mimo maske, plavajo s tabo, ti sledijo, si te ogledujejo in se ne pustijo ujeti. Vmes najdem se malega Nema – najbolj prisrcne in najmanjse ribice ever. Top! In potem tretji spot – shark point – vsi se s strahom vrzemo notri in iscemo morskega psa – kmalu opazimo dva, se zapodimo za njima in jaz zmrznem. Konec. Cesa takega nisem videla se nikoli, kaj sele cutila. Zgleda precej zastrasujoce. Mislim, da je bil velik kak meter in se nekej zraven. Potem se je pocutil malo ogrozeno, ker smo vsi za njim leteli in je zacel delat cudne muve – in ker sem svoj cas zivela z Discoveryem, sem se raje umaknila med male Nemote :) In potem se zadnji spot, kamor so nas peljali in sredi nicesar v pesku zagledam ogromno zelvo. Sanjsko. To je bil najbolj pomirjujoc del tripa – kako elegantno se je premikala, prisla na povrsje, zajela sapo in potem spet naprej. To je to. Trenutki kot ta zelva, trenutki kot tisti morski pes in prenutki ciste srece, ko vidis malega Nema, kako te preganja iz svoje male spuzve (ali kako se ze rece tistemu). To je potovanje. To je neplaniranje. To je cas, da odrinem.

Ob 7h se spakiram iz hise in na moje presenecenje med pred vhodom caka Janne. Res sem bila prepricana, da ga ne bo. Super. Piciva naprej! Na Penang! V George town! Super je met sopotnika, stvari so takoj lazje in bolj zabavne. Ampak od tu naprej, sledi nova zgodba.. :)

Dve ure interneta, za toel objavo.. cel evo in pol. Prekleto. Nekaj slikic imate v galeriji, upam da lahko dostopite do nje! Uzivancija!!

Slike z otoka sledijo…  http://picasaweb.google.com/106875801392361613838/KualaLumpur#

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: trippin' Asia! 2010/11

Odzivi

Fino branje! Encore, encore ;) uživej še naprej

Kaj je blo s špancem jebemti?!!:D

ah…….jest pa zdim v pisarni – prov fajn je tole brat in gledat slikice…takoj lazje delat

Trentuki za lajf!

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije