header image

muhavost in spontanost

Objavil: dzikii | 7.04.2010 | 2 Komentarjev |

Prebrala sem kalejdoskop in moram spraviti ta tok misli iz sebe. Predvsem zato, ker je na pivu, ne dolgo pred tem zapisom, tekla debata o muhavosti ljudi. Moji muhavosti.

Priznam, sem blazno muhast človek. Sama ne vem, kaj se mi bo zahotelo narediti čez pol ure, petnajst minut, kaj šele čez teden dni ali mesec. Planiranje preprostih stvari v prihodnosti ni zame. Ne morem.

Po vseh teh letih, sem mislila, da ljudem okoli mene ne bo več tako nenavadno, da potrebujem vse trenutke, predvsem tiste zadnje, da se odločim, ali nekaj želim storiti ali ne. Vsak trenutek je pomemben. V vsakem trenutku se nekaj zgodi. Vsak trenutek ima svojo kemijo. In v nekem trenutku mi pač nekaj paše, čez dve minuti si bom pač premislila. Ne morem pomagati.

Skratka. Aprilsko planiranje avgustovskega dopusta je zame nekaj takega, kot super pašta, na katero se ti je stresla cela steklenička bazilike. Diši dobro, za pojest pa ni. Kdo bo čakal do avgusta? Planiranje žurke za prvi maj že 28. marca? Booolnicaaa.

Pogrešam odzivnost na nepričakovane stvari. Manjka mi spontanost ljudi okoli mene. Čakam na impulzivnost. Čakam, da se bo nekaj zgodilo nenačrtovano. Z danes na jutri. V trnutku. Ne čez mogoče teden, mesec, tri. Grrrr.

Malo ljudi lahko pokličem na kavo in bodo prišli takoj. Vsi ostali imajo že plane. Meni plani ne ležijo. Sem tip človeka, ki bi večino časa bil nekje drugje, kot tam, kjer sem tisti trenutek. Ok, ne vedno. Ugotavljam, da samo takrat, kadar sem se morala za neko stvar odločiti vnaprej, ker vedno pride nekaj, kjer bi bila raje. Vedno. Pika. Zato ne morem planirati. Zato rabim vse do zadnjega svobodo odločanja, samo takrat se lahko prostovoljno odločim in ponavadi prav. Sicer si bom želela biti nekje drugje.

In od tod moja muhavost. Trenutki so preveč pomembni, da bi jih omejila vnaprej. Življenje se mora zgoditi, ne načrtovati. Pot je pomembnejša od cilja. Zadovoljstvo pride sproti. Spontanost dela zgodbe. Načrti jih večino zapišejo preden se sploh odvijejo. Pfuj in pfej.

Grem v leta resnosti, amapk nisem toliko stara, da bi morala živeti v notesu. Resno vključevanje mene v plane v daljni prihodnosti nima nobenega smisla.

Odločitev bo itak padla zadnji trenutek.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: dnevno, opažanja

Odzivi

ko napišem diplomo bom spontana oblubm :) in ko se odselim od doma.

:) ajde te držim za besedo! sam da ne bojo otroci pol kak izgovor :P

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije