header image

blogi, DZ in ostale stvari

Objavil: dzikii | 4.03.2010 | Brez komentarjev |

Malo spremljam bloge. Čisto tako, če mi slučajno kaj v uč pade po treh besedah. Se mi zdi, da nekako tako vsi beremo bloge. Slučajno ga najdeš, se ustaviš za minutko, ki se razpotegne in se iz radovednosti potem spet vrneš, če ti je kul.

Tako sem našla blog najstnice, predvidevam, da je v kakem 2. ali 3. letniku srednje šole. Prebrala sem tri stavke in hotela zapreti blog, nato pa sem brala še malo naprej in še malo in še malo. Blog mi razkriva sodobno najstniško obnašanje, kar v svojih skoraj zrelih letih opazujem z zanimanjem in lahko proučujem na skoraj napol znanstven način – počutim se kot mikroskopik v beli halji. Kar me je pritegnilo, ni vsebina sama, ampak tistih nekaj stavkov, ki jih punca navrže tako, za zraven. Zdi se mi da obstaja nek velikanski prepad generacij, pa se mi ne zdi, da je od tega minilo dosti časa – kaj se dogaja njej in kaj se je meni pri isti starosti. Kot da sem z drugega planeta. Bi rekla, da je bila naša generacija svetlobna leta stran od tega kar berem tu, čeprav ok, itak obstajajo izjeme. Ko vlečem rdeče niti zapisov, se mi zdi, da je ves problem te punce v disfunkcionalni družini. Predvidevam, nedavno preminil oče, mati, kot piše, je alkoholičarka, sama pa ne ve kaj bi s sabo in se zaganja v nek patološki odnos z oddanim fantom. Svašta. In vse to pri 17ih? Ja ok, prakticiranje drog in seksa pa bi se lahko primerjal z nekaterimi zgodbami ljudi, ki so nekaj let starejši od nje, a so bili pri sedemnasjtih samo na travi..

Smešno je, ko pomislim, da sem imela sama za take izpade dnevnik, intimni dnevnik, ki sem ga (upam) brala samo jaz. Danes pa najstniki svoje izpade pišejo na internet. Javno. Z namenom – verjetno. Svašta. Vsi smo exibicionisti. Preobrazba intimnosti. Hrošč s šestimi nogami, žejen pozornosti, pripravljen na vse, samo, da dobi pozornost prave osebe. Srhljivo. Ne distanciram se od tega odstavka, spadam v to kategorijo, grozi me samo to, da ne vem kdaj in kako sem se udomačila v tej virtualni norosti.

Ja, kar sem hotela povedati je to, da sem v torek poslušala razprave o razpravi v Državnem zboru. Zgrožena nad debato. Nad nivojem, nad primerjavami, nad čistunskostjo, nad vsem. Najhujši je bil baje Cukjati. Svoj čas predsednik DZ. Grozljivo. Homoseksualci, zoofili (zadnji hit mode), pedofili in nekrofili skupaj v en koš. Vsi so psihično moteni. Zanimivo. Mogoče bi za njih lahko na Prešercu postavili grmado, da bodo zijala potešena in pravici zadoščeno.Pojdimo no nazaj v srednji vek!! Zdaj se bo verjetno oglasil PR Psihiatrične bolnišnice Polje in zahteval opravičilo v imenu vseh duševno obolelih, naj jih ne mešajo skupaj s pedri in ostalo zalego..

Ne ljudje, niso problem pedofilski duhovniki, ki se potrudijo otrokom najti boga in jim zaje*ati otroštvo. Oni gredo v nedeljo v kamrico in se izpovedo, njim je oproščeno. Še hostjo lahko pojejo, ker so v službi Boga. In ne, oni niti pod razno niso homoseksualci. Duhovniki večinoma zlorabljajo dečke, no večina njih, jih preferira. Ampak to ne pomeni, da so homoseksualci ali pedofili. Temu se reče imeti rad bližnjega kakor sebe. Bruh. Ampak pravi problem so homoseksualci, ker želijo imeti iste pravice kot vsi ostali.

Občutek imam kot da berem odlomek Visoške kronike, kjer tisto ubogo žensko (ja pozabila sem ime, je Agata?) ženejo v reko, da dokaže, da ni čarovnica. Brez besed sem.

SLS in njena Ljudmila Novak pa dajejo prednost “normalni” družini, kjer je oče alkoholik, mati prešuštnica, hči zlorabljena in prepuščena sama sebi. Samo, da gredo lahko vzorno vsako nedeljo k maši in darujejo tri groše za ubogo faro.

Ne normalno, funkcionalno družino potrebuje otrok. Ne glede na spolno privlačnost.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: dnevno

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije