Sedim s kozarcem vina in občudujem ognjemete, ki so se že začeli bahati po soseski. Skozi okno gledam na drugo stran, v blok, peto nadstropje – nekdo sedi za na pol zaroletanim oknom in zgleda, kot da nekaj piše, bere, mogoče pa me skrivaj opazuje nazaj, kdo bi vedel. Njo (predvidevam zaradi drobne silhuete) ognjemeti ne dekoncentrirajo tako kot mene. Skratka. Ura je skoraj osem zvečer. Še 4 ure do NOVEGA LETA. Waaaww številka se bo obnila na 12 in potem bo vse drugače. Ne vem, že nekaj let nimam nobenega decembrskega vzdušja več v sebi, pa si ga res trudim pričarati, vsakič sproti – očitno sem zapadla v delavsko rutino – če nimaš celega tedna prosto, potem te en k… briga, če je en dan v mesecu praznik – big deal. Torej, ura je osem, sedim s sveže umitimi lasmi, srkam vino in pišem blog. In se mi ne da – ni ka mor.
Do danes sem bila prepričana, da bom za novo leto doma, potem se je čudežno pojavil dober predlog, ki se je zdel odličen še danes dopoldne, sedaj, cca. 8 ur pozneje, pa se mi ne zdi več mamljiva ponudba. Ja, super bi bilo biti v družbi sovrstnikov, prijateljev (ker je pač bolj patetično od tega, da si sam doma z NL – če si sam doma za NL s svojimi starši – ni tako?) – samo ne da se mi VEN. Arrrggghhh. Kar naenkrat mi sede biti doma, poslušati pridušene poke petard in megapetard za tesno zaprtimi okni, v toplini doma. S te višine se tudi ognjemet lepše vidi. Zavila bi se v dekico, pogledala film, spila še kozarec ali tri vina in se delala kot da danes ni nič posebnega.
In kar je najbolj banalno – saj ni nič posebnega. Samo nov koledar. Ravno sem razmišljala o svojih “novoletnih zaobljubah”. Krnekej. Večino svojih 10 zaobljub sem izpolnila, ko sem se jih (počasi bo že) dve leti nazaj spomnila junija sploh vpisat – 6/10 ni slab izkupiček. In jaz imam vedno previsoke cilje – česar tudi ne gre zanemariti. :)
Skratka, nisem še prišla do odgovora, zakaj bi rinla v Ljubljano, na mraz, na žur, ki ga mogoče sploh ne bo, pa tudi če bo, je vprašanje ali ga bomo sploh našli. Zakaj si želim “srečnga pa zdravga” izreči na prešernovem trgu, polnem ljudi in petard in strahu, da mi bo kaj eksplodiralo na glavi, v kapuci, čevlju ali bog ve kje.. ahhh ne vem še.. vedno bojl se mi dopade postelja in TV.. :)
Upam, da si bo kdo premislil.. :) drugače pa: uspešno novo leto – dosežite cilj in med tem ne pozabite na pot ;)
p.s.: A person who never made a mistake never tried anything new. – A. Einstein -
